Agencija RS za varstvo konkurence je raziskavo o razširjenosti prodaje kmetijskih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno opravila na podlagi zakona o hrani, ki je 27 nedovoljenim ravnanjem v verigi dodal še prodajo teh proizvodov pod nabavno ceno ali pod ceno, po kateri je bil proizvod nabavljen v verigi preskrbe, kateri se prišteje DDV in odštejejo vsi popusti, izhaja iz objave na spletni strani varuha konkurence.
Največ izgub je nastalo pri sadju, mesu, zelenjavi in pri alkoholnih pijačah, medtem ko so na ravni podkategorij izstopali pivo, piščančje meso in mlečna čokolada. Finančni učinek prodaje pod nabavno ceno je večji pri hitro pokvarljivih proizvodih. Pogosto je bolj kot višina negativne marže trgovca na visoko finančno izgubo prodaje vplival velik obseg prodaje tovrstnih proizvodov.
Nekateri trgovci so pod nabavno ceno prodajali manjše število kategorij proizvodov in v krajšem časovnem obdobju, pri drugih je bilo takšnih proizvodov več in pretežni del lanskega leta. "Kaže, da trgovci prodajo pod nabavno ceno uporabljajo na različne načine ter v okviru različnih cenovnih in promocijskih strategij," so zapisali.
Raziskava je pokazala, da proizvodi trgovskih blagovnih znamk ustvarjajo večjo skupno izgubo kot preostali proizvodi, saj so bili tudi prodani v večjih količinah, pri drugih proizvodih pa je bila praviloma višja izguba na enoto. Večina evidentiranih izgub je nastala v prvem četrtletju, čeprav se število različnih proizvodov, prodanih pod nabavno ceno, skozi leto ni bistveno zmanjšalo.
Trgovci so prodajanje preučevanih proizvodov pod nabavno ceno utemeljevali z rednimi in tedenskimi akcijami, prilagajanjem konkurenci, komercialnim odločitvam in odprodaji presežnih zalog, so navedli. Ob tem so pojasnili, da trgovci prodaje pod nabavno ceno zaradi iztekajočega se roka uporabe ne obravnavajo kot poslovne odločitve, temveč kot nujo.
V agenciji so poudarili, da raziskava opisuje evidentirane primere prodaje pod nabavno ceno, ne pa njenih posledic za dobavitelje ali konkurenco. Podatki niso zajemali celotne prodaje trgovcev, zato niso mogli ugotoviti, kolikšen delež njihove prodaje je potekal pod nabavno ceno. Za presojo morebitnih učinkov na dobavitelje bi bilo treba analizirati še nabavne pogoje, rabate, dobropise, promocijske prispevke in spremembe pogodbenih pogojev skozi čas, so izpostavili.
"Za celovitejšo oceno posledic za dobavitelje bi bilo smiselno analizirati tudi gibanje njihovih prodajnih cen, marž in prodanih količin ter spremembe pogodbenih pogojev skozi čas. Bodo pa rezultati za leto 2025 primerjalna osnova za spremljanje razmer po začetku uporabe nove zakonske ureditve v letošnjem letu," so navedli.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE
